Multipla skleroza (MS) je najpogostejša kronična vnetna bolezen centralnega živčnega sistema. Lahko povzroči telesno prizadetost, kognitivno okvaro in splošno zmanjšano kakovost življenja [1]. Čeprav obstaja veliko simptomov, povezanih z Multipla skleroza, je lahko najbolj izčrpavajoča utrujenost, ki povzroči motnje v vsakdanjem življenju ali izgubo zaposlitve. [2]. Drugi pogosti simptomi so pareza, spastičnost in povečana poraba energije med hojo, kar vodi do zmanjšane sposobnosti hoje in hitrosti hoje. [3, 4].
Multipla skleroza (MS) je najpogostejša kronična vnetna bolezen centralnega živčnega sistema. Lahko povzroči telesno prizadetost, kognitivno okvaro in splošno zmanjšano kakovost življenja [1]. Čeprav obstaja veliko simptomov, povezanih z MS, je lahko najbolj izčrpavajoča utrujenost, ki povzroči motnje v vsakdanjem življenju ali izgubo zaposlitve. [2]. Drugi pogosti simptomi so pareza, spastičnost in povečana poraba energije med hojo, kar vodi do zmanjšane sposobnosti hoje in hitrosti hoje. [3, 4].
Test 6-minutne hoje (6MWT) je bil primarno merilo izida študije, saj je najpogostejša klinična lestvica v MS literaturi zaradi visoke ponovljivosti in zanesljivosti [4]. 6MWT meri razdaljo v metrih, ki jo stranka lahko prehodi z udobno hitrostjo v šestih minutah.
Timed Up & Go (TUG) ocenjuje funkcionalno mobilnost z merjenjem časa v sekundah, ki ga stranka potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in ponovno sede. Znano je, da je test TUG veljaven in zanesljiv za ocenjevanje ljudi z MS [5,6].
Hoja na 25 čevljev (T25FW) ocenjuje hitrost hoje z merjenjem časa v sekundah, ki ga stranka potrebuje, da prehodi 25 čevljev (tj. 7,62 m). Je zanesljiva in priporočljiva lestvica za ocenjevanje ljudi z Multipla skleroza [7,8].
Modificirana Ashworthova lestvica (MAS) ocenjuje spastičnost v gležnju in kolenu z višjo vrednostjo, ki odraža večjo spastičnost. Tukaj so bili rezultati vseh štirih sklepov sešteti v eno skupno oceno MAS.
Lestvica vpliva multiple skleroze (MSIS-29) je vprašalnik, ki kvantificira fizični in psihološki vpliv MS, pri čemer nižje vrednosti odražajo manjšo okvaro. MSIS-29 je zanesljiv in priporočljiv za uporabo kot klinično tehtnico [9].
Modificirana lestvica vpliva utrujenosti (MFIS) je vprašalnik, ki kvantificira vpliv utrujenosti na vsakdanje življenje strank in se je izkazal za zanesljivega. [10, 11].
Spodnja tabela prikazuje osnovne značilnosti preučevane populacije, od katerih je bilo 19 žensk. Ta razmeroma visok odstotek udeleženk študije je pričakovan, saj je pri ženskah približno 3-krat večja verjetnost, da bodo zbolele za MS. [1].
Povprečje | Razpon | |
Starost (leta) | 54.2 | 34.7 do 73.5 |
Čas od diagnoze (leta) | 17.7 | 1.2 do 42.0 |
6MWT (metri) | 210 | 37 do 545 |
Po 30 terapevtskih seansah, ki so jih bolniki opravili s sistemom recoveriX, se je njihova učinkovitost pri 6MWT zelo izboljšala. Natančneje, po terapiji so v primerjavi s testiranjem pred začetkom terapij recoveriX zmogli prehoditi 39,4 metra daljšo razdaljo. Za primerjavo: najmanjša pomembna sprememba v zmogljivosti 6MWT, ki jo imajo bolniki z Multipla skleroza kot pomembno, je 19,7 metra [12, 13]. Z drugimi besedami – ta najmanj pomembna sprememba je bila presežena za dvakrat toliko. V odstotkih so bolniki v povprečju izboljšali svojo sposobnost hoje za 19 %.
Spodnja tabela in slika prikazujeta številčne spremembe (tj. po – pred) in odstotek izboljšanja za sekundarne klinične rezultate, ki so se vsi pomembno izboljšali. Bolnikom se je izboljšala funkcionalna mobilnost in hitrost hoje ter spastičnost. Poleg tega so poročali, da jih je Multipla skleroza manj prizadela pri opravilih ADL in da so celo manj utrujeni.
Klinični testi | Povprečna sprememba (po – pred) | Izboljšanje |
TUG | -4.5 sekunde | 24% |
T25FW | -3.2 sekunde | 32% |
MAS | -0.61 točk | 22% |
MSIS-29 | -11.3 točk | 15% |
MFIS | -7.6 točk | 19% |
Oglejte si tudi naše videoposnetke pred in po, kjer si lahko ogledate izboljšave bolnikov z možgansko kapjo, Multipla skleroza itd., narejene s pomočjo recoveriX!
[1] McGinley, M. P., Goldschmidt, C., & Rae-Grant, A. (2021). Diagnosis and Treatment of Multiple Sclerosis. JAMA, 325(8), 765.
[2] Fox, R. J., Bacon, T., Chamot, E., Salter, A., Cutter, G., Kalina, J., & Kister, I. (2015). Prevalence of multiple sclerosis symptoms across lifespan: data from the NARCOMS Registry, 6(2), 178.
[3] Stella, A. B., Morelli, M. B., Giudici, F., Sartori, A., Manganotti, P., & Di Prampero, P. E. (2020). Comfortable walking speed and energy cost of locomotion in patients with multiple sclerosis. European Journal of Applied Physiology, 120(3), 551–566.
[4] Goldman, M. D., Marrie, R. A., & Cohen, J. A. (2008). Evaluation of the six-minute walk in multiple sclerosis subjects and healthy controls. Multiple Sclerosis Journal, 14(3), 383–390.
[5] Sebastião, E., Sandroff, B. M., Learmonth, Y. C., & Motl, R. W. (2016). Validity of the Timed Up and Go Test as a Measure of Functional Mobility in Persons With Multiple Sclerosis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 97(7), 1072–1077.
[6] Christopher, A., Kraft, E., Olenick, H., Kiesling, R., & Doty, A. (2019). The reliability and validity of the Timed Up and Go as a clinical tool in individuals with and without disabilities across a lifespan: a systematic review. Disability and Rehabilitation, 43(13), 1799–1813.
[7] Kalinowski, A., Cutter, G., Bozinov, N., Hinman, J. M., Hittle, M., Motl, R. W., Odden, M. C., & Nelson, L. M. (2021). The timed 25-foot walk in a large cohort of multiple sclerosis patients. Multiple Sclerosis Journal, 28(2), 289–299.
[8] Motl, R. W., Cohen, J. A., Benedict, R. H., Phillips, G., LaRocca, N. G., Hudson, L. D., & Rudick, R. A. (2017). Validity of the timed 25-foot walk as an ambulatory performance outcome measure for multiple sclerosis. Multiple Sclerosis Journal, 23(5), 704–710.
[9] Riazi, A., Hobart, J., Lamping, D. L., Fitzpatrick, R., & Thompson, A. S. (2002). Multiple Sclerosis Impact Scale (MSIS-29): reliability and validity in hospital based samples. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 73(6), 701–704.
[10] Riemenschneider, M., Trénel, P., Nørgaard, M., & Boesen, F. (2022). Multimethodological validation of the modified fatigue impact scale in a Danish population of people with Multiple Sclerosis. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 65, 104012.
[11] Chung, Y. H., Jeong, A., Kim, B. Y., Park, K., & Min, J. (2022). Validity and reliability of Korean version of Modified Fatigue Impact Scale (MFIS) for Korean patients with Multiple Sclerosis. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 62, 103811.
[12] Mokkink, L. B., Terwee, C. B., Patrick, D. L., Alonso, J. A., Stratford, P. W., Knol, D. L., Bouter, L. M., & De Vet, H. C. (2010). The COSMIN study reached international consensus on taxonomy, terminology, and definitions of measurement properties for health-related patient-reported outcomes. Journal of Clinical Epidemiology, 63(7), 737–745.
[13] Oosterveer, D. M., Van Den Berg, C., Volker, G., Wouda, N. C., Terluin, B., & Hoitsma, E. (2022). Determining the minimal important change of the 6-minute walking test in Multiple Sclerosis patients using a predictive modelling anchor-based method. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 57, 103438.
You are currently viewing a placeholder content from X. To access the actual content, click the button below. Please note that doing so will share data with third-party providers.
More Information