Rezultati kliničnih študij

Terapija zgornjih in spodnjih udov

Multipla skleroza (MS) je najpogostejša kronična vnetna bolezen osrednjega živčnega sistema. Povzroča lahko telesno prizadetost, kognitivne motnje in na splošno slabšo kakovost življenja [1]. Čeprav je z MS povezanih veliko simptomov, je utrujenost lahko najbolj izčrpavajoča, kar ima za posledico poslabšanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti ali izgubo zaposlitve [2]. Drugi pogosti simptomi so pareza, spastičnost in utrujenost pri hoji, kar vodi v zmanjšano sposobnost in hitrost hoje [3, 4].

Učinkovitost terapij recoveriX je bila dokazana v skupini 25 oseb z MS. Izvedeni so bili naslednji klinični testi:

6-minutni test hoje (6MWT) je bil primarni test študije, saj je zaradi visoke ponovljivosti in zanesljivosti najpogostejša klinična lestvica v literaturi o MS [4]. Test 6MWT meri razdaljo v metrih, ki jo bolnik zmore prehoditi v šestih minutah.

Test vstani & pojdi (TUG) je test, s katerim se ocenjuje merjenje časa v sekundah, ki ga pacient potrebuje, da vstane s stola, prehodi 3 metre, se obrne in spet sede na stol. Test Vstani&Pojdi je priznan kot veljaven in zanesljiv za ocenjevanje oseb z MS [5,6].

S testom 25-Foot Walk (T25FW) se ocenjuje hitrost hoje z merjenjem časa v sekundah, ki ga pacient potrebuje, da prehodi 25 čevljev (tj. 7,62 m). To je zanesljiva in priporočena lestvica za ocenjevanje oseb z MS [7,8].

Modificirana Ashworthova lestvica (MAS) ocenjuje spastičnost gležnja in kolena, pri čemer višja vrednost kaže na večjo spastičnost. Pri tem so bile ocene vseh štirih sklepov seštete v eno skupno oceno MAS.

Lestvica vpliva multiple skleroze (MSIS-29) je vprašalnik, ki opredeljuje fizični in psihološki vpliv multiple skleroze, pri čemer nižje vrednosti izražajo manjšo prizadetost. MSIS-29 je zanesljiva in priporočljiva za uporabo kot klinična lestvica [9].

Modificirana lestvica vpliva utrujenosti (MFIS) je vprašalnik, ki določa vpliv utrujenosti na bolnikovo vsakdanje življenje in se je izkazal za zanesljivega [10, 11].

Spodnja preglednica prikazuje osnovne značilnosti študijske populacije, med katerimi je bilo 19 žensk. Ta razmeroma visok odstotek ženskih udeležencev študije je pričakovan, saj je pri ženskah približno trikrat večja verjetnost, da bodo zbolele za MS [1].

Po 30 terapevtskih seansah, ki so jih bolniki opravili s sistemom recoveriX, se je njihova učinkovitost pri 6MWT zelo izboljšala. Natančneje, po terapiji so v primerjavi s testiranjem pred začetkom terapij recoveriX zmogli prehoditi 39,4 metra daljšo razdaljo. Za primerjavo: najmanjša pomembna sprememba v zmogljivosti 6MWT, ki jo imajo bolniki z MS kot pomembno, je 19,7 metra [12, 13]. Z drugimi besedami – ta najmanj pomembna sprememba je bila presežena za dvakrat toliko. V odstotkih so bolniki v povprečju izboljšali svojo sposobnost hoje za 19 %.

Spodnja tabela in slika prikazujeta številčne spremembe (tj. po – pred) in odstotek izboljšanja za sekundarne klinične rezultate, ki so se vsi pomembno izboljšali. Bolnikom se je izboljšala funkcionalna mobilnost in hitrost hoje ter spastičnost. Poleg tega so poročali, da jih je MS manj prizadela pri opravilih ADL in da so celo manj utrujeni.

Reference

[1] McGinley, M. P., Goldschmidt, C., & Rae-Grant, A. (2021). Diagnosis and Treatment of Multiple Sclerosis. JAMA, 325(8), 765. 

[2] Fox, R. J., Bacon, T., Chamot, E., Salter, A., Cutter, G., Kalina, J., & Kister, I. (2015). Prevalence of multiple sclerosis symptoms across lifespan: data from the NARCOMS Registry, 6(2), 178.

[3] Stella, A. B., Morelli, M. B., Giudici, F., Sartori, A., Manganotti, P., & Di Prampero, P. E. (2020). Comfortable walking speed and energy cost of locomotion in patients with multiple sclerosis. European Journal of Applied Physiology, 120(3), 551–566. 

[4] Goldman, M. D., Marrie, R. A., & Cohen, J. A. (2008). Evaluation of the six-minute walk in multiple sclerosis subjects and healthy controls. Multiple Sclerosis Journal, 14(3), 383–390. 

[5] Sebastião, E., Sandroff, B. M., Learmonth, Y. C., & Motl, R. W. (2016). Validity of the Timed Up and Go Test as a Measure of Functional Mobility in Persons With Multiple Sclerosis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 97(7), 1072–1077. 

[6] Christopher, A., Kraft, E., Olenick, H., Kiesling, R., & Doty, A. (2019). The reliability and validity of the Timed Up and Go as a clinical tool in individuals with and without disabilities across a lifespan: a systematic review. Disability and Rehabilitation, 43(13), 1799–1813. 

[7] Kalinowski, A., Cutter, G., Bozinov, N., Hinman, J. M., Hittle, M., Motl, R. W., Odden, M. C., & Nelson, L. M. (2021). The timed 25-foot walk in a large cohort of multiple sclerosis patients. Multiple Sclerosis Journal, 28(2), 289–299.

[8] Motl, R. W., Cohen, J. A., Benedict, R. H., Phillips, G., LaRocca, N. G., Hudson, L. D., & Rudick, R. A. (2017). Validity of the timed 25-foot walk as an ambulatory performance outcome measure for multiple sclerosis. Multiple Sclerosis Journal, 23(5), 704–710. 

[9] Riazi, A., Hobart, J., Lamping, D. L., Fitzpatrick, R., & Thompson, A. S. (2002). Multiple Sclerosis Impact Scale (MSIS-29): reliability and validity in hospital based samples. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 73(6), 701–704. 

[10] Riemenschneider, M., Trénel, P., Nørgaard, M., & Boesen, F. (2022). Multimethodological validation of the modified fatigue impact scale in a Danish population of people with Multiple Sclerosis. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 65, 104012. 

[11] Chung, Y. H., Jeong, A., Kim, B. Y., Park, K., & Min, J. (2022). Validity and reliability of Korean version of Modified Fatigue Impact Scale (MFIS) for Korean patients with Multiple Sclerosis. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 62, 103811. 

[12] Mokkink, L. B., Terwee, C. B., Patrick, D. L., Alonso, J. A., Stratford, P. W., Knol, D. L., Bouter, L. M., & De Vet, H. C. (2010). The COSMIN study reached international consensus on taxonomy, terminology, and definitions of measurement properties for health-related patient-reported outcomes. Journal of Clinical Epidemiology, 63(7), 737–745. 

[13] Oosterveer, D. M., Van Den Berg, C., Volker, G., Wouda, N. C., Terluin, B., & Hoitsma, E. (2022). Determining the minimal important change of the 6-minute walking test in Multiple Sclerosis patients using a predictive modelling anchor-based method. Multiple Sclerosis and Related Disorders, 57, 103438.