Gaby Inakaria je pred 30 leti utrpela možgansko kap. Ko je začela s terapijo recoveriX, je bila stara 54 let. Možganska kap je prizadela levo stran in povzročila spastičnost, tremor ter omejitve gibanja zgornjih in spodnjih okončin. Po terapiji recoveriX je povedala: “Moja roka kota da ne bi bila moja. Po terapiji recoveriX pa roko lahko spet uporabljam.” Gospa Inkaria je bila paralizirana na levi strani in ni mogla premikati roke in stopala. Nenadno izboljšanje jo je najbolj presenetilo, ko se je zalotila, da si z invalidno roko umiva zobe. Tukaj so rezultati Gabyjinih terapij recoveriX.

Christoph, ali lahko pojasnite, kakšno rehabilitacijo po možganski kapi je imela Gaby s terapijo recoveriX 30 let po kapi?

Christoph Guger: »Skupaj so naši fizioterapevti z njo opravili 25 terapij recoveriX. Vsaka vadba je trajala 40 minut. Med vsako seanso si je predstavljala, kako premika levo ali desno roko, medtem ko ji je fizioterapevt pomagal. Uporabili smo algoritme strojnega učenja za razlikovanje med predstavami o gibanju leve in desne roke. “V vseh sejah usposabljanja je dosegla povprečno natančnost 71,5 %. To kaže, da se je pri terapiji aktivno vključevala. V grafu je prikazana natančnost vsake posamezne terapije recoveriX.«

Christoph Guger: »Spodnje slike kažejo, da se je sistem BCI v prvi seji šele začel učiti razlikovati med imaginacijo predstavitvijo levega in desnega gibanja. Fizioterapevt je bolnika pacientko prosil, naj si v drugi sekundi treninga, ki je prikazan z rdečo črto, predstavlja levo ali desno gibanje roke. Zelena polna črta prikazuje povprečni rezultat BCI za imaginacijo predstavo gibanja leve roke, črtkane črte pa 100 posameznih ponovitev imaginacije predstave gibanja roke. Modra črta predstavlja rezultate za predstavo gibanja desne roke.«

Pred izvajanjem terapije recoveriX

 

Po terapiji recoveriX

 

Christoph Guger: »Po 25 treningih je jasno razvidno, da je mogoče predstavo gibanja leve roke veliko učinkoviteje ločiti od imaginacije gibanja desne roke (po navodilu v 2. sekundi). To kaže, da so se bolnikovi možgani naučili pravilno aktivirati senzomotorično skorjo, kar je bistvenega pomena za povrnitev motoričnega nadzora po možganski kapi.«

Za opis motoričnih funkcij ste uporabili Fugl-Meyerjevo lestvico. Kaj ste ugotovili?

Christoph Guger: »Tik pred prvo terapijo recoveriX smo Gaby testirali s Fugl-Meyerjevo ocenjevalno lestvico za zgornje okončine (to je roke) in dosegla je 17 točk. Najvišji možni rezultat je 66 točk, kar bi odražalo popolnoma zdravo gibanje, zato je Gabyjin rezultat pokazal, da je imela veliko težav z gibanjem. Testi v Fugl-Meyerjevi oceni merijo funkcije zgornjih okončin, zapestja, roke ter koordinacijo in hitrost. Njena funkcija zapestja je bila še posebej omejena, zato je pri funkciji zapestja dosegla 0 točk.

Nato se je Gaby v treh mesecih udeležila 25 terapij recoveriX. Udeležila se je treh ocenjevanj, in sicer aprila, junija in septembra. Skupna ocena zgornjih okončin se je nenehno izboljševala, in sicer od 17 do 37 točk. Aprila je dosegla 28 točk, junija 35 točk, septembra pa 37 točk. Skupno izboljšanje za 20 točk je zelo impresiven rezultat, pri čemer ne smete pozabiti, da se je to zgodilo 30 let po možganski kapi. Zaradi terapije se je izboljšala tudi funkcija zapestja. To povečanje kaže, da se stanje bolnikov izboljšuje tudi po končani terapiji recoveriX, saj bolniki vse pogosteje spet uporabljajo roke. Poleg tega se je izboljšala pasivna gibljivost sklepov, zaradi terapije je imela manj bolečin in več občutka.«

Izboljšanje FMA je zelo impresivno. Kaj to dejansko pomeni za bolnika?

Christoph Guger: »Kako to vpliva na bolnika? Izboljšanje FMA pomeni, da se bolnik izboljša pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, kot je uporaba noža in vilic pri jedi. Pacientka nam je povedala, da lahko po terapiji s prizadeto roko drži zobno ščetko in odpira kljuko na vratih. Poleg Fugl-Meyerjeve ocene smo uporabili tudi test 9 zatičev, da bi ugotovili, za koliko so se izboljšale njene motorične sposobnosti. Gaby testa pred 21. terapijo ni znala pravilno opraviti ali pa je za njegovo izvedbo potrebovala več kot eno uro. Po 25 recoveriX terapijah je potrebovala le še približno 17 minut. In ko smo septembra ponovno preverili njene spretnosti pri naknadni oceni, je lahko test 9 zatičev opravila v 5 minutah in 36 sekundah. To kaže, da so se njene motorične spretnosti še dodatno izboljšale, ko je bila terapija že končana.

To pomeni, da je uspeh terapije recoveriX še naprej pozitivno vplival na njene motorične funkcije tudi po končani terapiji?

Christoph Guger: »To je res. In to je seveda zelo pomembno. RecoveriX zmanjšuje spastičnost, tremor in povečuje motorične funkcije, zato začnejo pacienti pogosteje uporabljati svoje okončine in roke, kar ima seveda tudi pozitiven učinek. Zato zelo pogosto opažamo izboljšanje tudi po končanem zdravljenju. Za spremljanje izboljšanja tremorja uporabljamo Fahnovo lestvico tremorja. V tem primeru mora pacient risati spirale in črte, terapevt pa ocenjuje, kako dobro lahko to naredi. Naslednje slike prikazujejo rezultate Fahnovega testa tremorja pred terapijo recoveriX (oranžno pero) in po terapiji z zdravilom recoveriX (modro pero).«

Christoph Guger: »Gabyjina leva roka je bila po kapi zelo prizadeta. Imela je močan tremor, kar lahko vidite na slikah pred terapijo. Po terapiji je lahko bolje obvladovala levo roko, tako da je lahko risala z manjšim tresenjem in brez udarjanja po robovih. Zlasti pri Gabi je Ashworthova lestvica za zapestje pokazala zmanjšanje tremorja s 3-4 točke na samo 1 točko, kar je ena od razlag, zakaj lahko po terapiji opravlja veliko več vsakodnevnih dejavnosti. Prav tako preučujemo Bartheljev indeks, ki meri, kako dobro lahko pacienti opravljajo vsakodnevne dejavnosti, in tudi ta se je povečal. Poleg tega je lahko pri testu box and blocks po terapiji premaknila 7 kock.

Pred terapijami recoveriX ni mogla zgrabiti niti ene same kocke. Naslednji videoposnetki prikazujejo izboljšanje delovanja rok. Pred terapijo recoveriX je roka pokazala minimalen dorzalni upogib zapestja. Po terapiji recoveriX so se funkcije zapestja in prstov vidno izboljšale. Videoposnetek pred testiranjem prikazuje Gabyjino minimalno dorzifleksijo zapestja; videoposnetek po testiranju prikazuje več gibanja zapestja in prstov po terapiji.«

To izboljšanje je bilo mogoče 30 let po kapi. Kako je to mogoče?

Christoph Guger: »Terapije recoveriX združujejo tri terapije v eni: funkcionalno električno stimulacijo, navidezno resničnost in motorično predstavo. Sistem povezuje tudi kognitivne funkcije z motoričnim vedenjem. Pacient mora motorične gibalne predstave ponoviti približno 5000-krat, kar pomaga možganom, da se ponovno naučijo, kako nadzorovati okončine. Zdaj smo že večkrat videli, da se te izboljšave zgodijo več let po možganski kapi. Zato nikoli ni prepozno, da začnete s terapijo.«